Vlada se odpoveduje turizmu, najbolj trajnostni panogi gospodarstva

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 4. maja sklicalo 1. redno sejo Strokovnega sveta za turizem, kjer je predstavilo predloge 3. paketa ukrepov, ki bo posebno pozornost namenjal turizmu. V njem je bil zapisan predlog, po katerem bodo svežnji ukrepov za turistično gospodarstvo, predvsem v točki čakanja na delo, trajali 4 mesece oziroma do konca leta. Vsi glavni deležniki slovenskega turizma smo oblikovali 34. predlogov iz delovno-pravnega, finančno-likvidnostnega, ekonomskega in socialnega področja. Ti naj bi skupaj s terminskimi predlogi za ponoven zagon turizma in varnostnimi ukrepi omogočili celovit zagon turistične panoge. Na današnji 2. seji Strokovnega sveta za turizem pa so bili predstavljeni drugačni in za turizem nesprejemljivi predlogi, in sicer podaljšanje ukrepa povračila nadomestila čakanja na delo samo za en mesec, do konca junija. Predstavljen je bil tudi predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o uvedbi dela s skrajšanim delovnim časom, za katerega smo vsi prisotni ugotovili, da v turizmu, z izjemo deloma gostinske dejavnosti, nikakor ne pride v poštev, saj se s tem ne rešuje ohranitve delovnih mest; turizem namreč zahteva zaposlene za polni delovni čas zaradi svoje specifične dejavnosti. Glavni namen ukrepov Vlade Republike Slovenije naj bi bil zadržati zaposlene, tudi v turizmu, vendar bo turistična panoga ob samo mesecu dni podaljšanja čakanja na delo že poleti morala začeti z množičnim odpuščanjem. Od 13. marca so vsa turistična podjetja ostala brez prihodkov, ostali pa so številni fiksni stroški (omrežnine, zavarovanja, nadomestila za stavbno zemljišče, komunala itn.). Polna zaposlitev delavcev v turizmu s 1. julijem, ob postopnem polnjenju kapacitet (v juliju pričakujemo zgolj 20-30-odstotno zasedenost), za turistične družbe predstavlja tak strošek, da brez masovnega odpuščanja, za katerega ocenjujemo, da bo znašalo kar 70 % vseh zaposlenih v turizmu, nobeno podjetje ne bo preživelo. Celo nasprotno – mnoga bodo morala zapreti svoja vrata.

Dejansko pa še na današnji dan ne vemo, kdaj bodo lahko večja turistična podjetja z zmogljivostmi, večjimi od 30 postelj, termalni kompleksi z bazeni, turistične znamenitosti, igralnice in drugi turistični ponudniki sploh lahko začeli z delovanjem, saj predlagani datumi s strani 11 panožnih združenj še niso bili potrjeni; prav tako še ne vemo, kako je z odpiranjem vseh meja, ne samo proti Hrvaški. Edini ukrep, ki ga pozdravljamo, je uvedba turističnih bonov, ki pa brez ostalih ukrepov turističnega gospodarstva ne morejo in ne bodo rešili.

Apeliramo na Vlado, da resno razmisli, ali se želi odpovedati turizmu kot najtrajnejši gospodarski panogi, ki neposredno zaposluje približno 25.000 ljudi, večinoma z dolgoletnimi pridobljenimi izkušnjami, obenem pa še približno 28.000 dodatnih delavcev v turizmu, kot so študentje, samostojni podjetniki, upokojenci. Ocenjujemo, da bi brez dela lahko ostalo več kot 20.000 zaposlenih, zato zahtevamo, da se podaljšajo ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu iz prvega in drugega PKP do konca leta in sprejmejo takšni, ki bodo turizmu pomagali preživeti.